SPET
Spet sem poromal
do tistega groba
ki najine ljubezni
mi hrani spomin
ki me je gnala
prignala do roba
in mi še vedno
je nate spomin
tam med gorami
se sonce je skrilo
zdavnaj
že zdavnaj
medved v hiški
svoji me čaka
in misel na tebe
oči mi megli
stopim do groba
čisto do roba
spet tam začutim
tvoje srce
sonce začutim
v nežnosti tvoji
v meni je še...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janko Rošelj
- 10. 12. 2011 ob 02:30
- Prebrano 757 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 305.91
- Število ocen: 8
