Vsako jutro, ko me sonce prebudi,
se mi nasmešek na obrazu razživi.
A prostor na postelji ob meni je prazen
in tako te vsak dan znova pogledam v oči,
ti moja mala bojazen...
Ne boš mi celo življenje pila kri!
Že danes ti bom nož v hrbet zarila
in tvoj prostor upanju namenila.
Ali pa morda raje jutri?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lúthien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!