Bila si prva in edina, zvesto
sem ljubil te, brez povračila, brez nad
sem gorel v tej ljubezni čisti, bil mlad
sem še takrat, naiven in prav zato
bilo mi v srcu pogosto je hudo,
ko sem te videl z njim; kako te je rad
poljubljal vpričo mene, da sem, bedak,
besnel od ljubosumja, da sem samo
o tem ves čas razmišlja, kako bi ga
pospravil s tega sveta, kako bi mu
polomil vse kosti, da bi spoznal, da
to pač ni način, da nima nič sramu
in da zato, ker je en navaden tat,
se mora, nesramnež, cvreti v peklu!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!