Zdravo Matej, fajn sonet, z manjšimi popravki ga lahko spraviš v popolno formo.

poldne je odbilo; sonce v zenitu;

tukaj morda zamenjaj vrstni red, da bodo naglašeni zlogi bolj prav

odbilo poldne je; sonce v zenitu -- še vedno sicer sonce škili 

zažeja me, v tej vročini pasji,

v se vedno bere skupaj z naslednjim zlogom, tako da jih je le 10

da v cerkvi žejo pogasim neznansko.

Vstopim, z roko si zmočim ustne vneto,

morda  "ko vstopim, zmočim ustne vneto"

jezi pljunil z gnusom v posodo sveto!

Ubožni sonet

Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenkrat je podplat odpadel prašni,

da sedel sem na bližnjo klop, saj v takšni
obutvi sem bil res ubog. V zvoniku
poldne je odbilo; sonce v zenitu;
pa me zažeja, v tej vročini pasji

in krenem tja, k stopnicam frančiškanskim,
da v cerkvi žejo pogasim neznasko.
Vstopim, z roko si zmočim ustne vneto,

a slana, glej, kot morje adrijansko,
kot solza je bila, da sem v strašanski
jezi z gnusom izpljunil vodo sveto!

hvala za komentar, sem rahlo popravil.

zdravo,

ja ok, vendar ti še vedno škili stopica (izbral si laški enajsterec) v omenjenih verzih.

Ni lahko sicer stisniti v popolno formo, vendar gre ponavadi oznaka 'sonet' samo k taki formi, čeprav se dopušča kak (manjši) kiks - še Prešern jih je delal:)

Svetujem ti, da en svoj sonet korigiraš do 'čistega', tako boš dobil občutek za formo.

Naglašeni zlogi so bistveni za ritem; recimo "poldne je odbilo, sonce v zenitu" bi lahko popravil v "je bílo poldne; sonce gor v zapiku;"

lp, gnu