mati nebeška mi z mrtvo ledvico
čisti postarano žegnano vodo,
grize mi uhelj: žametno prdnem
v blago ožarčeno nočno posodo.
oče nebeški za trhlimi vrati
loka iz vedra prekuhano vino
in mi nazdravi. glasno zavpijem:
živi na mrtve - za domovino!
majhen poganček se v zibelki kuja!
trije berači in ena kamela
so se potuhnili v moje lasišče:
v cerkvi brenči digitalna čebela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!