Zašel sem v kristusova leta, v trpljenje.
Čas, ko Amor vame prvič je naperil
lok. Zadet v srce vzklikam v nejeveri:
O moj bog, naj gre ta kelih mimo mene!
Zastonj je ves moj stok, zastonj so kriki jezni.
Ne pride angel dol z nebes, da me pomiri.
Sam samcat zdaj klečim v cerkvi in se cmerim
ob božjem grobu; brez vere, upanja, ljubezni...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!