te njive
te njive
neobriti traktorji
in trte ki se razraščajo
globoko v nedrje
jeseni
večer tli
kot suho drobovje kamna
v očeh kmeta
gospodinja
z dlanjo pobriše drobtine
sonca
in jih vrže lačnim sencam
umirijo se divji laježi oljk
bistra mesečina slači besede
te besede
te besede
ki postajajo nebo
Tvoje besede sem pogrešala kot sonce v meglenih dneh, prelepa jesenska pesem, vesela sem, da si se vrnil, čeprav sedaj sama malo stavkam zaradi bolezni. Lp, ida
Rad se pridružim Adisinem mnenju,
odlična pesem, nekaj novega v tvojih izražanjih,
ki dajejo presežek že doseženemu,
dobrodošel.
Naj se Adisi in Svitu pridružim še jaz, lepa pesem:)
V resnici sem ponovno začutila toplino sonca, ko sem lahko spet prebrala nekaj tvojega (zelo si mi manjkal).
Lp, Lea:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!