Seveda!
Izoblikovala se je na mojih udih.
Predstavljaj si me, kot ujeto bitje,
ki se lomi na lastni senci.
Prepotentni obrazi nepoznanih,
pa se mi režijo v obraz
in ponujajo svoje težke, debele roke,
ter izbuljne oči.
Jaz se izmikam...bežim...
v nedogled...v nek nov kot srca...
kjer jih bom s steklenim pogledom,
gledala zviška!

Justine