Groteska


Seveda!
Izoblikovala se je na mojih udih.
Predstavljaj si me, kot ujeto bitje,
ki se lomi na lastni senci.
Prepotentni obrazi nepoznanih,
pa se mi režijo v obraz
in ponujajo svoje težke, debele roke,
ter izbuljne oči.
Jaz se izmikam...bežim...
v nedogled...v nek nov kot srca...
kjer jih bom s steklenim pogledom,
gledala zviška!

Justine

Komentiranje je zaprto!

Justine
Napisal/a: Justine

Pesmi

  • 27. 05. 2008 ob 15:35
  • Prebrano 677 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 210
  • Število ocen: 5

Zastavica