Elvis, kaj vse bi dal, da bi imel tvoj glas,
da bi imel nasmeh tvoj in pogled,
da tvoj imel bi ta drget,
ko treseš se kot klas
se v vetru ... Jaz,
o Bog!
pa tog
in mrk v obraz,
ah, žanjem zgolj poraz,
kadar zapojem včasih kdaj,
na karaokah vaških tvoj komad,
saj smejejo se mi dekleta na skrivaj,
ko vidijo kako ogromen, širen je prepad,
med tabo in menoj, od modrih semiš čevljev pa do las!
ko bi, kot ti imel ta čudežni urok
na njih, da bi za mano drle kakor plaz,
vsepovsod, kjerkoli bi se že mudil,
razlegal bi oboževalk se vrisk in jok
ganljiv, jaz pa kot kralj, ponosen in strog,
bi jih z balkona malomarno počastil,
zaspano odhlačal nazaj v palačo,
pa se spet vrgel v drogo in jedačo!
Matej Krevs