V majavi polžji hišici
je kamrica za naju dva.
Pridi ljubi, zaslini me.
Bova objeta vandrala
skozi ostre žolte trave,
saj naju kuštra že jesen.
Bova v njej prespala zimo,
vnovič osrčila spogled
in čez žamet ličnih rožic
na pomlad lezla v križemsvet.
sem probal večkrat tole prebrat ...
hotel sem namreč preveriti, če lahko pri tem ostanem resen, hahaha
lp
Ma itak so časi preveč resni : )))
lp, m
ja, zanimiv pristop, ker se bere kot otroška pesmica. hecno.
lp
Ja, mi gre že na otročje, očitno se staram : )))
Poslano:
02. 12. 2011 ob 21:31
Spremenjeno:
29. 12. 2011 ob 11:19
ej, to je normalno; gre za dolgotrajne priprave na ponovno rojstvo
joj, a bo treba vse še enkrat : )))
Poslano:
02. 12. 2011 ob 21:54
Spremenjeno:
29. 12. 2011 ob 11:19
ne vem, tudi me je strah, ker imam slutnjo, da se bo tale portal razmnožil po svetu in postal večen.
Hm, zanimiva primerjava: polž, ki drsi po svojem DNK, ja, v vsaki človeški naravi je očitno izvirna koda, zavoljo te nas nihče ne more zamenjati z drugim.
Svit, hvala za komentar.
Ja, včasih je vsej tej naglici lepo biti polžek : )
Dajmo, polžimo se : )
Brundek, kdove kakšno evolucijo bo doživel. Mogoče se razširi še na ostale svetove : )
Majčkeno sem še oslinil tole pesmico : )
Tale je pa res simpatična, Marko. Polž je lahko fina prispodoba za počasnost, skrivanje, sluzavost ali zgolj protiutež temu noremu svetu...
A
Andrejka, lepo si povedala : )
Nimam pripomb : )
Pozdrav na idrsko, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!