Razum ne razume Srca...
Plazi se kot temačen stvor
hlad v mojo dušo,
kot ledene rože oklepa
moje srce, hromi duha.
Temno je sonce in
črn ogenj, lune sij
se razblini v megli.
Žametna rdeča zavesa
je padla,
ugasnil je ognjemet strasti.
Vrtinčijo se misli
v kletki ujete,
butajo v palice nemoči.
Sanje izgubile so barve,
v njih nastopaš le ti.
molče stojiš pred mano,
prazne so tvoje oči...
Žalost neskončna v meni...
Ne rečeš ničesar, le tiho si.
Noč za nočjo
Mračna so moja jutra,
dnevi svinčeni,
pretvarjanja polni.
Jaz se prepira z Jazom,
Razum ne razume Srca.
Pa se sprašujem - je vredno?
In v sebi vem, da še enkrat
bi se tako odločila
in še enkrat...
in še enkrat...
Ja, Razum res ne razume Srca
hlad v mojo dušo,
kot ledene rože oklepa
moje srce, hromi duha.
Temno je sonce in
črn ogenj, lune sij
se razblini v megli.
Žametna rdeča zavesa
je padla,
ugasnil je ognjemet strasti.
Vrtinčijo se misli
v kletki ujete,
butajo v palice nemoči.
Sanje izgubile so barve,
v njih nastopaš le ti.
molče stojiš pred mano,
prazne so tvoje oči...
Žalost neskončna v meni...
Ne rečeš ničesar, le tiho si.
Noč za nočjo
Mračna so moja jutra,
dnevi svinčeni,
pretvarjanja polni.
Jaz se prepira z Jazom,
Razum ne razume Srca.
Pa se sprašujem - je vredno?
In v sebi vem, da še enkrat
bi se tako odločila
in še enkrat...
in še enkrat...
Ja, Razum res ne razume Srca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vestalka
- 27. 05. 2008 ob 08:49
- Prebrano 689 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 285
