in ostaja za vedno skrivnost,
nikoli je prav ne razumem;
je višja, ne doseže je modrost, a
vselej za njo še bolj hrepenim.

Lepa je kot vrtnica rosna, ki
v žametni obleki mežika:
skrivnostna kot roža žareča,
ki sveti in greje v globino srca.

Draga, vzemi to skrivnostno vrtnico,
vzemi to opojno privlačnost!
v njej je igriva nedolžnost,
v njej se skriva, a je nerazumljiva!

suzni