Na robu

 

šepetaš z reko

v steklenici

sanjaš z listjem čez oči

na bregu Save

 

žile ti prepredajo nebo

utrinki ne žarijo več

tako svetlo

kot so nad starodavnim Nilom

neznanim kiparjem zgodovine

 

čeprav so zvezde

še vedno iste

ne poznaš njihovih

pravih imen

 

še vedno jim ni mar

Y

DUSANN

Poslano:
01. 12. 2011 ob 20:54

Hehehe. Saj si ti tudi psalmist.

 

Lp, DUSANN

Zastavica

Y

Y

Poslano:
03. 12. 2011 ob 17:31

jaz sem bolj p.s. almist :)

Zastavica

DUSANN

Poslano:
03. 12. 2011 ob 19:51

Ok. pa tko. Psalme začes pisati, ko se staraš. Najprej je zaljubljeno obdobje, potem bunt, pol ironija in sarkazem in psalmi. Vidiš da ti znanost ne more dati odgovorov na osnovna vprašanja. Brca v temo, postavlja teorije, drugi jo ovrže i. t. d. Priporočam knjigo o indijanskih poglavarjih, ki so bili nepismeni, a modri.

 

Lp. DUSANN

Zastavica

Y

Y

Poslano:
03. 12. 2011 ob 20:09

hej, nimam nobenih vprašanj na katera znanost.. razen takih, na katera ni odgovora :) to se ti zgodi, ko se staraš in ugotavljaš, da je narava dosti bolj čudovita kot fantazija, da ni vse v formulah - ker so formule samo približek resničnosti - ampak naši prebliski in vpogledi so pa še približnejši od približkov

Mislim da popularne zmote o znanosti (postavljanje in ovrženje teorij) predvsem izhaja iz nepoznavanja. Kot prvo - teorij se ne ovrže. To pa zato, ker preden nekaj postane teorija prestane zelo zelo precizne preizkuse. Kar teorija pravi, drži za vselej (no vsaj dokler se mati narava ne odloči spremeniti obnašanja - vendar se to še nikoli ni zgodilo) Teorija se kvečjemu dopolni z novimi detajli ali razširi na nova področja. Imaš kak primer 'ovržene teorije'? Obstajajo ovržene hipoteze, to je v znanosti povsem normalno - način dela. Postaviš hipotezo in jo poskušaš ovreči. Če pade, gre v koš, sicer postane teorija :) Morda se na vsakih 10.000 hipotez se rodi ena teorija.

Strah pred znanostjo je odveč; nikogar ne omejuje še manj pa laže. Znanost samo poskuša napraviti model, sliko narave. Če so omejitve v naravi, se odslikajo v znanosti.. Seveda če govorimo o pravi znanosti, ne o kakšnih psevdo-variantah. Priporočam Richarda Feynmana, Bertranda Russela.

:=)

lp, gnu

Zastavica

DUSANN

Poslano:
03. 12. 2011 ob 23:07
Spremenjeno:
03. 12. 2011 ob 23:43

Pozabil sem za trenutek, da si znanstvenik. Seveda je znanost dobra zadeva. Res pa je, da jo dostikrat zlorabijo ljudje, ki jo ne zaslužijo. Tudi psihoanaliza nam odkriva delovanje človeka in nam pomaga živeti. A vendar nas razumarstvo dostikrat vodi po stranskih poteh, pozabimo prisluhniti sebi (vem, da se sliši kičasto zaradi new agea npr. in raznih instant gurujev). Razum je dober dokler uravnava, a če prevzame oblast je lahko destruktiven, kot so lahko negativna čustva, če jih zadržujemo in ne uravnavamo. Včasih jih moramo tudi malce izpustiti, če ne planejo ven ob vojnah - recimo v totalni destrukciji ali v partnerskem odnosu, ko zaškripa. Jaz sem prepričan, da ti poleg znanosti iščeš še nekaj, če ne se ne bi ukvarjal s pesništvom in glasbo (videl sem spot v katerem igraš odlično kitaro). Morda se tega ne zavedaš, kar pa navsezadnje ni važno. Duhovna plat človeka je enako pomembna, čeprav je enako kot znanost mnogokrat zlorabljena. Umetnost je navzezadnje pot ali pripomoček do višje sile, ki jo ne moremo zanikati. Čudenje je tisto kar dela človeka in umetnika, če hočeš, zato ga moramo varovati in ohraniti. Jaz to tako preprosto, okorelo razmišljam, ker nisem tako učen kot ti in dosti počasi mislim. Rusell je bil genialen filozof, ki je živel pred časom, ravnotako Jiddu Krishnamurti. Njega posebno cenim, govoril je preprosto in v mladosti so ga imeli za duševno zaostalega.

Lp. DUSANN

Zastavica

Y

Y

Poslano:
03. 12. 2011 ob 23:42
Spremenjeno:
05. 12. 2011 ob 09:39

Dušan, ti si zelo odprt in razumen človek, kolikor sem uspel razbrati iz komentarjev in pesmi. "Čudenje je tisto kar dela človeka in umetnika" - odlično, temu naravoslovci dodajo še sebe :) od popularnih naravoslovcev je prav Einstein vedno govoril o otroku v sebi in o brezmejni radovednosti. To so raziskovalci in misleci. Stik naravoslovja in umetnosti je zelo pogost - recimo Einstein je igral violino, Heisenberg je igral klavir, in Brian May (kitarist od The Queen) je odličen fizik :) http://www.news.cornell.edu/stories/Aug06/physics.music.html

Jaz sem daleč od znanstvenika, sem le inženir (imam pa veliko veselje do fizike). Ampak če me je študij česa naučil, me je naučil razumeti spoznavni proces, raziskovalni proces, razumeti kaj je to sploh znanje. Znanje ne pride z avtoriteto, teorija evolucije ni nekaj kar je rekel Darwin, relativnostna teorija ni nekaj, kar si je izmislil Einstein - to so enostavno resnice o naravi, kakršna je. Razlika med literarnimi deli in znanostjo je v tem, da se literaturo ustvarja, znanost pa se odkriva. Kdorkoli bi raziskoval obnašanje snovi blizu hitrosti svetlobe, bi odkril relativnostno teorijo - povsem enako. Ne moremo pa vedeti, kakšen bi bil Hamlet, če bi ga napisal Bulgakov. Znanost je enostavno videti in vedeti. Drugo pa je s tehniko - tehnika so stvari, naprave, postopki, ki jih ljudje uporabimo za dosego nekih ciljev. Tehnika uporablja znanost (vendar pa ne samo znanost - recimo v starih časih so gradili zgolj na podlagi izkušenj - tudi piramide in katedrale), ampak to je zato, ker je bila znanost pač daleč najbolj uspešna v zbiranju uporabnih informacij, znanost daleč največ ve o tem svetu. Tehnika je v rokah industrije in vojske. Če ne bi bilo znanosti (in ko je še ni bilo!), bi tehnika uporabljala kar bi bilo najbolj učinkovito - in vedno tudi je. Srednjeveške mučilne naprave - čista tehnika - niso uporabljale nikakršne znanosti, saj je takrat še ni bilo (o znanosti lahko govorimo po letu 1600 Galileo, Newton ..).

Če govorimo o racionalnem pogledu na svet (ki je osnova znanosti, ni pa še znanost!), potem je to tudi moj pogled. Jaz ne vidim mističnih bitij, duš, pekla, bogov in misterioznih energij. Jaz vidim atome in sile, galaksije in supernove, vidim kemijo in biologijo, nevrone in informacije, hevristike in učne procese, zaznavo prepoznavo sintezo, iskanje ciljev, strategije, občutke in čustva. Vse te izjemno zanimive in prepletene procese, ki sestavljajo ta čudovit Kozmos in ki mi ga je dano občudovati.

Nikoli ne bom razumel, zakaj je znanost popularno prikazana za hladno, brezčutno, skorajda nečloveško. Res je, da je znanost težje dostopna (tukaj gre za leta), medtem ko so razne življenjske filozofije stvar ene knjige in dopusta - vem pa to, da so moji prijatelji in znanci, ki imajo racionalen pogled na svet (med njimi so tudi 'pravi' znanstveniki in matematiki, profesorji), zelo čustveni in topli ljudje, z vso potrebno in izkazano 'življenjsko energijo'. In nikoli, nikoli se ne bom strinjal, da je razum škodljiv v kakršni koli obliki - pravi razum. Ravno nasprotno je - indoktrinacija in brezumje sta tista, ki peljeta v temo. Ravno psihopati in sociopati, ki uporabljajo razum (seveda jih pri tem razum ne vodi, ampak jim je samo orodje), so največji krvoloki zgodovine. Razumen psihopat ubija veliko bolj učinkovito in dlje, kakor nerazumen. In zato verjetno nek strah pred razumom.   

kakorkoli, hvala ti za ta pogovor, čeprav morda 'smetiva temo' :)

fajn bodi, gnu

Zastavica

DUSANN

Poslano:
04. 12. 2011 ob 20:42
Spremenjeno:
06. 12. 2011 ob 19:00

Smeti so ostanki dobrega dela.

 

NARAVNI  OTROKsmiley + ODRASLIenlightened  = MILOST = PESEM

 

LP. DUSANN

 

http://www.youtube.com/watch?v=rHKQYFgkcB8&feature=related  

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 01. 12. 2011 ob 12:35
  • Prebrano 1367 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 450.72
  • Število ocen: 13

Zastavica