Tam ob reki
Tudi če se dvigne megla,
ne boš našel svojega doma.
Ti,
ki noč za nočjo prespiš
zvezde in upanje
na kupu starih cunj
tam na klopci,
ob stari reki,
ki razsvetljena od tisočerih luči
v joku tiho teče mimo.
Le kaj te je navelo k pisanju te žalostinke življenja?
Morda žalostni pogled na resnico, ki drsi kot reka počasi mimo nas, a ti edina se zavedaš, da je vsak izmed nas lahko začetnik ničevosti kot je tam ob reki zapažen neki obraz. Lepo!!
Lep, sočuten zapis o klošarju,
čestitke.
Hvala,
Svit in Tomi.
Lep večer obema! Op
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 30. 11. 2011 ob 19:07
- Prebrano 747 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 411.99
- Število ocen: 13