Tokrat so noči bile bolj temne

in nebo bolj pusto.

Iskala sva neznano zvezdo

in svetlobo solz.

Naj nič ne odide brez objema,

naj nič ne poide brez nasmeha.

Poti so se križale le v čas oblakov.

Dom je bil pozabljeno nebo

in štiri strani blodenj.

A pomen oblakov ni zmogel biti večen.

So potoki zapeli lunine pesmi.

Nastajale so oblike iz zvezd,

najine podobe trenutkov,

najina astrološka znamenja.

Dojela sva, da sva se srečala

v ozvezdju poljuba.

behar