Sama, samcata hodim po tej neizmerno dolgi poti.
Utrujena od dokazovanja in zagovarjanja.
Ne grem se več.
Ne da se mi več.
Živela bom svoje življenje in ne bom se ozrla nate,
ko boš
stal v luninem svitu, prijatelj.
Predam se.
Zmagal si.
Izpil si iz mene vse. Nimam več moči.
Kaj še hočeš od mene.
Sedaj sva dva, jaz in ti.
Ne, tudi to ti ni dovolj.
Še vedno me spremljaš kot senca.
Nočem te pogledati.
Nočem, slišiš.
No naj bo, ampak tokrat res zadnjič.
Kdo si pravzaprav TI.
Ne prepoznam te.
Ne slišim te, kaj praviš.
Oddaljuješ se.
Hočem ti podati roko.
Predaleč si.
Pridi vendar bliže.
Ne, ne morem te doseči.
Odhajaš.
Jaz ostajam in končno sem se znebila tvoje sence.
Kdo je torej zmagal na koncu.
Jaz ali TI.
Osupliva pesem, morda bi popravila le:
Živela bom svoje življenje (da narediš inverzijo) in ne bom se ozrla nate, ko boš
stal v luninem svitu, (kot poudarek) prijatelj.
Podobno tudi pri: Sedaj sva dva, jaz in ti.
Samo predlagam, seveda stori po svoje ;). Ker sklepam, da si čisto sveža na tem portalu, pa te lepo pozdravljam in ti želim čimveč inspiracije.
Lep večer,
Sara.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: morska
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!