vse spomine morja
za trenutek sem bil večen
tudi ti boš, brez skrbi
v tebi bodo pele strune
dom je topel
ko v kaminu poje fado
za november
ki v megleno zibelko polaga
spomine morja
in borove iglice
dišeče po njenem popku
in ko boš skozi luknjo v nebu
vdihnil vse te galaksije
tedaj boš večen
za trenutek, moj otrok
Krasno ..., tako sem rekla, polglasno, da ne bi sine rekel, da se mama sama s seboj pogovarja. Sicer pa, bolje sam s seboj kot z nekom, ki se ne zna pogovarjati:))). Zanimivo kako znaš iskrice netiti na vseh robovih in niti za hip ne ugasnejo, ja, lepo te je brati, v trenutkih, ki dišijo po jutranjem popkovju, še posebaj. Sem malo zašla, a naj bo:).
lp, ajda
hvala, punce
tole pesnenje je skoraj kot pogovor s samim seboj .. dokler te nekdo ne prebere ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 29. 11. 2011 ob 17:48
- Prebrano 1259 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 490.5