Bili so koraki,
kot je zrak,
svetloba,
dihanje,
utrip srca.
Samo bili so.

Zdaj so krhki,
dragoceni.
Štejem jih, varujem,
iščem jim poti,
pred njimi gledam
in na tleh srečujem
oster kamen,
sonce v luži,
rožno gredo
in pohojen cvet,
kosa v travi,
v blatu pisan list,
odsev na ledu,
senco ptice v letu ...

Gledam, vidm,
bogatejša sem kot prej.

daya