Stojim na železniško postaji,
ne vkrcam se na vlak,
opazujem mimoidoče,
poskušam pozabiti spomine slovesa,
vkovane v moje srce.
Živim življenje za katerega se nisem odločila.
Vsak dan te čakam,
strmim v neznano,
poskušam si predstavljati tvojo podobo.
Oddaljujeva se, vem.
Sedem na prvi vlak,
ne zanima me kam gre,
vidim te na znanem mestu.
Ne vrnem vozovnice,
sedem nasproti tujcu,
ne sledim tvoji podobi,
ki izginja v moji bolečini.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: She
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!