Včasih me kakšen dan potolče,

da sem brez vseh moči.

Srce le utrujeno ropoče

in žalost se sprehaja čez oči.

Včasih pogledam vase

in vidim, da narobe živim.

Kakor da nisem v pravem času,

bežim, vendar nič ne spremenim.

Včasih me kakšen dan pohodi,

me z nogo pri tleh drži.

In vleče, vleče vse moči iz mene,

praznino v prsih za seboj pusti.

Včasih pogledam vase,

in sploh ne vem, kaj tukaj počnem.

Vem, da moram poskrbeti zase,

a kaj, ko ne vem, kje naj začnem…

Potem pa si nadenem masko

in stopim med ljudi…

Le poglejte me ljudje,

kako se dobro mi godi !

Prikličem si nasmeh na usta,

očala temna na oči,

le poglejte me ljudje,

kako mi dobro gre!

platanas