Bila sem nekdaj redka ptica,

ki je po svoje prhutala.

Prek širnega neba brez cilja

me je svoboda v prsih gnala.

A redke ptice ulovijo

prežeči lovci sivih jat.

Jih stlačijo v železne kletke,

mamljivo lepe, a brez vrat.

So vsak dan hranili me, me vzgojili, 

po svoje peti naučili.

A kaj so s tem storili?

Zlomili so me le, zlomili...

In zdaj sestavljam svoje delce,

se iščem vsepovsod.

Boječe širim perutnice,

da bi spet našle svojo pot...

platanas