nihče ni slišal tvojih krikov
priglušenih skozi roko
ki te je dušila
v mraku nisi videla  obrazov
le tisti svinjski vonj alkohola
ki te je silil na bruhanje
mrzla trda tla
trganje obleke
so edini spomini ki so ostali
vse kar se je dogajalo
hočeš pozabiti
a brazgotine na duši so globoke
mislila si le na pobeg
a bila sta premočna
in tudi tiste klofute so te prestrašile
v joku si zaprla oči
mislila si na mater
očeta
sošolce ki so ostali na zabavi
(spraševala si se zakaj si edina silila domov)
kaj si storila narobe
da sta izbrala ravno tebe
bolečina kot da te nekaj trga
je postajala neznosna
zdelo se ti je kot da traja celo večnost
začela si prositi naj te pustita
da jih ne boš prijavila
nikomur ne boš povedala
samo naj te pustita živeti

danes se z grozo spominjaš tiste noči
čeprav so minila leta
se ti zdi kot da je bilo danes
jezna si
sedaj samo še nase
ker nisi prijavila
ker ne veš koliko jih je še bilo
pred in za tabo
koliko jih danes trpi
med tem ko ona dva pijeta v neki gostilni
in se ponoči podajata na lov
 

Mojmir