V njegovih očeh ,
v življenju,
nič ne smem narediti,
ne mu,
ne a, izgovoriti,
niti nasmeh mu pokloniti.
Ja v njegovih očeh,
nemo moram stati
in opazovati
ter stisniti zobe ,
da jezik res kaj ne pove.
S tem njegovim dejanjem ,
mi je zavezal usta,
zakril oči ,
zdaj le srce lahko govori,
počasi bije,
ker se boji,
da tišino bi preglasil,
in tudi on priklenjen bil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Taancii
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!