Razkošje
Izgubljam se v nočnih sprehodih,
med množico mestnih svetilk.
Mimo hodijo trume postav
velikih in majhnih.
Tam se srečam sama s seboj.
Ko spregledam poniglavost ljudi.
In me mine volja,
da bi se borila.
Spreminjala nespremenljivo.
Sedanjost je čudno podobna preteklosti.
Zapuščam jo.
Grem v razkošje samote.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
- 25. 11. 2011 ob 08:29
- Prebrano 780 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 313.1
- Število ocen: 11
