Kljub temu,
da pišemo pesmi
smo povprečni,
čisti povprečneži,
ki puščamo solzne oči,
tistim ki jih imamo radi,
brez slabe vesti odhajamo,
se vračamo po potrebi,
pišemo vesele pesmi
in v srcu nam igra žalostinka.
A duša nima črk ne številk,
zato ostaja tihi del zavesti.
Škoda da je ne prepozna
razen tvoje zavesti
še katera druga,
ker je nenavadno dobra
in čustveno zanostna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!