jutro je tako kot ponavadi prišlo z zamudo
spiješ požirek kave kot takrat,ko si jo spoznal.
takrat, ko iz vsakdanjega obupa
skočiš v njeno posteljo
spiješ požirek kave
kot vsi tisti, ki so se odločili prestopiti meje zaznavnega

ob zvoku pozabljene prasketajoče vžigalice
požirek kave prekosi okus nikotina
in stojiš na mestu
in iščeš moralo in razliko med papirjem in računalnikom
in zato spiješ še en požirek kave
in ustvariš svojo kreacijo,
ker ob požirku kave čutiš, da ti svet ne pripada.

vstopiš na vrtiljak hitrosti in  brezbrižnosti
in se posloviš od nje
in spiješ kavo da bi prikril obraz dečka
in se sprašuješ zakaj ona zavrača tisto skodelico
ker ne poznaš trenutka,
ko se okus kave spremeni v grenkobo.

La fee verte