V MRČU GRANITNEGA DNE
V mrču granitnega dne
si z molkom prevpil
moje nepremišljeno bičanje,
da sem osramočen
zalučal avreolo v kot,
si populil perje s peruti,
se samovoljno ukolenil
na ostrino koruznega zrnja
in si oprtal sedem dni
postnega kruljenja.
V ranini naslednjega jutra
si me predramil
s stopicanjem ustnic preko čela,
mi obotavljaje vdlanil
krhelj odpuščanja,
da sem se skrušeno usločil
in ti na stežaj
odprl prav vse duri.
Poslano:
21. 11. 2011 ob 20:49
Spremenjeno:
16. 07. 2013 ob 21:50
Imenitna pesem, Marko. Všeč mi je metafora ' se samovoljno ukolenil na ostrino koruznega zrnja ' ter tisto 'stopicanje ustnic preko čela'. Upam, da ti je to slednje odprlo duri v trajanje dotika.
Bodi dobro. Te pozdravlja
Andrejka
Poslano:
23. 11. 2011 ob 11:50
Spremenjeno:
16. 07. 2013 ob 21:50
Andrejka, hvala. Me veseli, da ti je všeč.
Pred "koruznim zrnjem" je bilo "zrnje pokore", pa sem pomisli, da bi bilo mogoče preveč nerazumljivo.
Končno sem si lahko vzel čas za pesem in upam, da bo ta doba spet trajala. : )
Vračam pozdrave in dobre misli,
Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 21. 11. 2011 ob 06:06
- Prebrano 968 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 649.7
- Število ocen: 16