Sredi strmine,
me nenadoma
preseneti bolečina
v kolenu.
Ti tečeš dalje,
čeprav nihče
ne meri časa.
Počasi se vlečem
po klancu navzdol,
šepavka, ki teče
svoj zadnji krog.
Stisnem zobe,
jezo potlačim
pod škrlatno listje,
razočaranje razobesim
v krošnje golih dreves.
Doma ti bom skuhala
kosilo in spet
bo vse po starem.
širin.gol, pesem mi je zelo všeč,
ker je cela ena sama metafora ... ;)
Lp, okto
Okto, hvala!
Metafor pa ni toliko, kot je videti:).
Lp,
širin.gol
Poslano:
21. 11. 2011 ob 21:35
Spremenjeno:
22. 11. 2011 ob 08:52
možno je, da jih jaz vidim po svoje :))
Lp, okto
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: širin.gol
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!