Kje si, deklica moja?
Drobno dekletce,
širokega nasmeha,
z iskro nagajivo v očeh...
Kdaj si odšla,
kam si se skrila?
Ah, le zakaj si vendar lažem?
Jaz sem tista, ki te je spodila...
V vsem tem hrupu in hitenju
te nisem slišala,
kako ječiš.
In prosiš.
Vsega je bilo preveč.
Zate premalo.
Zato si odšla.
Dala prostor.
Veš, čas je bil usmiljen z mano.
A danes je strog in krut sodnik.
Vsak dan me opominja, da te ni.
Vsak dan razsodi, da moraš biti.
Vem, da si nekje.....
A kje, deklica moja?
Vrni se k meni,
da se spet prepoznam.
Vrni mi širok nasmeh
in tisto iskro nagajivo....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!