Samo tih odmev korakov
je v spominu preteklega časa,
v senci nevihtnih oblakov,
sem povešene glave žitnega klasa.

Kaj vse je minilo?
S sanjami na tistih poteh.
Se vse je spremenilo,
še patine ni na najinih sledeh.

Kot meglica na okenskem steklu,
z mislimi, kdo vse te obkroža,
kot ostre raske na trdem jeklu,
me nemir v mojih mislih ogroža.

Je res, da zmedo naredim,
kjerkoli sem in mimo grem?
Ko lažem o tujku v očesu, zardim,
v konice čevljev se zazrem.

ius