Pride čas slovesa,
ko solza lice moči
in žalost dušo stresa,
realnost že grenčico toči.
Trepet telesa v bolečini,
nemoč v boli srce stiska,
v pomoč ni nič nekdanji veličini,
je v slutnji že podoba obeliska.
Morda za zadnjo misel še je čas,
za vse, ki bo še tu ostalo,
slovo od vsega in vseh vas -
srce bo zadnjič v boli trepetalo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!