Na dnu stare skrinje,
že leta zaprte,
pod kupom obleke,
od moljev požrte,
je neko življenje
pustilo sledi.

Tam v krhko rumeno
minljivost zavita
še iskra ljubezni
utrinja se skrita,
ko plamen že davno
nič več ne gori.

Nekdo ga prižgal je,
ime je zbledelo,
zaljubljeno mlado
srce je strohnelo.
Zdaj zanj še v spominu
prostora več ni.

daya