Čeprav te čuva nebo,
čeprav lebdiš na smetanovem oblaku,
čeprav imaš v rokah neskončnost sveta,
čeprav si srčna, kot še nikoli prej,
te pogrešam prav sedaj,
ko kopljem s sekiro upanja,
da prežene mi grozno bolečino srca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!