Nevihta po zatišju
Pretlačen gnev
skozi rešetke
vsakodnevnega nasmeha
sili skozi pore
nemočnega telesa.
Neuglašena kitara
v njem žaga svojo
divjo melodijo,
ko se soba nebrzdajoče vrtinči
okrog osi besnečega.
Senca razuma
nariše realnost
ko se kaplja informacij
prelije čez rob dojemljivega,
ko se trak trga
in platno gori.
Evelyn, si mislila z besedo trže, da trga?
Če je tako, in ker pesem ni napisana v narečju, bi bilo mogoče bolje, da napišeš trga.
Lp, okto
Zdravo Okto,
hvala za popravek. Bo res prav tako, kot praviš. Meni je to očitno uspelo 'preslišat'.
lpe
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
- 15. 11. 2011 ob 21:47
- Prebrano 861 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 252.55
- Število ocen: 9