Dotik brez dotika
Ostmela sem od začudenja.
Mehkih barv si mi stopil naproti.
Od daleč, iz samotnih poti.
onemela
začudena
lačna toplote
Obstala sem.
Ozrla sem se v tišino.
Zagledala privid sonca v vodi.
In molčeča sporočila.
v bitju srca in oči je nova podoba
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 22. 05. 2008 ob 12:56
- Prebrano 728 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 186
- Število ocen: 7
