Violina našega dedka

V kotu se nate že več let poseda prah

Ne spomniš se kdaj te je nekdo prijel

In z lokom pobožal po tvojem življenju

 

Tvojega leska že dolgo ni več

Zdaj samo še kašljaš na stare strune

Tako hitro tečeta dan in noč

Da niti ne veš koliko si stara

 

Naš deda te je imel rad

Vsak dan ti je podarjal ljubezen

Kar naenkrat ga ni bilo več k tebi

Ti pa sediš na stojalu in služiš za okras

 

Časov ko se je sedelo v dnevni sobi

In poslušalo tvoj zvok ni več

Kot kaže jih nihče ne pogreša

 

Ti pogrešaš njegove roke

Zaprte oči

Ko je nate igral najlepše melodije

Te božal z brado

In ti dal vedeti da si njegova ljubezen

Matej_Krusic

Komentiranje je zaprto!

Matej_Krusic
Napisal/a: Matej_Krusic

Pesmi

  • 14. 11. 2011 ob 14:40
  • Prebrano 685 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 325.1
  • Število ocen: 10

Zastavica