V kotu se nate že več let poseda prah
Ne spomniš se kdaj te je nekdo prijel
In z lokom pobožal po tvojem življenju
Tvojega leska že dolgo ni več
Zdaj samo še kašljaš na stare strune
Tako hitro tečeta dan in noč
Da niti ne veš koliko si stara
Naš deda te je imel rad
Vsak dan ti je podarjal ljubezen
Kar naenkrat ga ni bilo več k tebi
Ti pa sediš na stojalu in služiš za okras
Časov ko se je sedelo v dnevni sobi
In poslušalo tvoj zvok ni več
Kot kaže jih nihče ne pogreša
Ti pogrešaš njegove roke
Zaprte oči
Ko je nate igral najlepše melodije
Te božal z brado
In ti dal vedeti da si njegova ljubezen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!