¤ sonce si, ki me z žarki poboža
v jutru in drži kot tanko nit
ljubezni do večera in
nikoli ne izpusti
~si moj val, ki ponese me čez ovire in
popelje do doline k počitku
* si moja zvezda v temi,
da strah me ni,
ko zatisnem oči
# si lestev, da dvigneš me kadar
potrebujem višji pogled
→ si vsakdanji smerokaz …
Tadeja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tadeja Ošaben
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!