Jutro odstira maske.
Kot reka z lahkoto teče
med prebujene stvari dneva.
Na robu postelje
odvzema čas trajanje
v klobčič zvitemu odtisu telesa.
Prepleti zarje plastijo sij zgodnjih ur
v ozek trak jasnine.
Nerazumljiva govorica noči
dobiva prevod
v tenki reži svetlobe
med priprtimi vrati dneva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!