Po njem se spustiš,

za trenutek imaš

občutek, da letiš,

nato pa slabe volje

na trdnih tleh obtičiš.

Zdaj s tabo so

jeza, žalost, nemir,

zaman naokoli

iščeš svoj mir,

poln tesnobe

poženeš se v dir.

Ko spet prideš do stopnic,

ves zasopihan,

kot stari stric,

se začneš vzpenjati v nov dan,

pa tudi dobra volja

pride spet na plan.

Končno prilezeš na vrh

in se ti zdi,

da svet se zdaj

le zate vrti.

Veselje te spremlja,

se sreča ti smeji,

radost te obdaja,

ti pa želiš si

čimveč takih dni.

Mašica