če bi te držala za roke vsakič,
ko pomislim nate,
bi bilo tako kot, da plačam
nebu, da te imam
zame si sonce,
ki prihaja le z poletjem
takrat začutim tvoja krila,
ki skrivnostno zblede
ni kriva voda,
ni kriva zima,
ni pošteno nebo,
da ne šteje te med
cvetočo pomladjo in
padajočim listjem pred zimo
Tadeja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tadeja Ošaben
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!