Zelo všeč!

Hvala Silva! 

Lp, DUSANN

Všeč so mi pesmi ob katerih čutim kurjo polt.

:-)

S

Uf, take so pa redke.

Lp, DUSANN

Dušan,

pri tebi včasih niti ne vem več, kaj naj napišem. Zares ljuba mi je tvoja metaforika. In te mandarine, ki jih srečujem v tvojih pesmih.

Lp,

Lucija

Hvala Lucija za tvoje mnenje in pohvalo. Pomaranče in mandarine se mi pojavljajo, najbrž kot simbol: hrepenenja, želje, ljubezni, poštenosti i.t.d. Rojen sem v zgodnjih šestdesetih v revni delavski družini in pomaranče so bile takrat rariteta. Bili smo podnajemniki v  vlažni hiši brez vode in elektrike. Mladi to težko razumete. Dobil si jih za: Miklavža,  Dedka mraza, Božič, Novo leto ali pa če si bil bolan. Živeli smo zelo skromno. Standard se je "dvignil" šele v takoimenovanih "svinčenih letih", ki jih današnji ideologi politike tako preklinjajo. Če bi jih takrat pustii v trženje nas danes več ne bi bilo, ker bi nas pohlep povzpetnikov zradiral iz zemljevida. Tako so jih vsaj malo žlajfali. Sem malo zalutal v politiko. Vendar je tudi to del našega življenja.

Lp, DUSANN

P.S. Ja, še nekaj sem hotel reči ... Literatura in posebno poezija ima to draž, da lahko reflektira stvari, ki se jih v vsakdanjem življenju ne da povedati, ker vse deluje banalno kar izrečemo. Ima nekakšen svoj svet in vizije, medprostore in čim jih hočeš objasniti že brcaš v temo. Nekako jo moraš čutiti in dihati z njo. Tudi vero ne moreš objasniti, ali jo čutiš ali pa ne, ali te prežema ali pa je odsotna. Razum je pri tem ovira. Pri obeh je odsoten starš (transakcijska analiza). Če literarna zgodovina hoče objasniti poezijo postaja smešna, ker ukrade čudenje. Otrok se čudi pticam in ustvarja svoj svet in ko mu starš začne objasnevati:ta ptič je pa ta  začne v dobronamernosti rušiti otrokov svet in se vpleta v njegovo neomadeževano domišljijo.  Ko pišeš

Lp, DUSANN

Moje čestitke:)

čudovita pesem:)

Lp, Lea

Všeč.

Samo druga vrstica mi je povsem izven moje sposobnosti razumevanja.

LP, mcv

Hvala Lea in Modri Cvet. Modri Cvet brati in brati prozo in pesnike, kot nam svetujejo: uredništvo pesem.si, gospa iz revije Mentor. Brati priročnike o kreativnem pisanju (Blatnika naprimer). Ta je prebral tisoč knjih, da je napisal  en priročnik. Za abstrakcijo je dobro prebrati tudi kakšnega  bolj hermetičnega pesnika, da se možgani odrustajo od realizma, potem pa se lahko vrneš nazaj med realiste, da presekaš blokado in v metaforah ne vidiš le estetiko ampak tudi skrite pomene. Razvozlavaš jih lahko potem. So ponavadi sad podzavesti, ki deluje v nas. S tem raziskuješ sebe in  svoj notranji svet.

Lp, DUSANN