Deponija
zavrženih čustev,
v blatu odtis srca.
Na vrhu deponije škrat igra,
kača leze v srce,
ciganka pleše v pajkovi mreži,
močerad nosi strup.
Sama s seboj,
melanholija spominov,
potapljam se vase,
v sleherni atom,
pezo tresem z ramen,
v nov dan zrem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JustinaStrasek
- 04. 11. 2011 ob 20:36
- Prebrano 779 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 128.1
