še malo zgodovine :)

http://www.s12.si/kultura-umetnost/izven-okvirja/1235-slava-vojvodine-kranjske-nastajanje-prevoda-v-slovenino.html

Lidija, povej ti meni (lepa slika), kako si tekla. Jaz pravi penzioner - kapitulacija. Prvič po dolgem času nisem bil. Sramota.

Lp, Maki

Lidija, številka 264 ti zelo pristaja :)))) , čestitke!

Poslušala sem link, Janez V. Valvazor je bil res genij...in tvojo pesnitev bi dal prav gotovo med bakroreze in botanične vinjete na častno mesto, zelo si se potrudila, bravo!

Še bomo brali vnučkom,upam, ne le Idrijske psenitve starih dni, tudi tvoje :)

Ti je pomagal kak škratek;) ?

LP, OP

Ne, ne, obpotokica, ni bil škratek! En Cefizelj ;)))

LP, Lidija

Ps - tale slikca je stara, letos sem imela številko 1085: Maki, dobro je šlo. letos, res super.Samo to ni tema za Slavo vojvodine Kranjske in včasih, ko je pesnil kranjski deželni glavar Lamberg, so bežali samo pred pobesnelimi kmeti. Aja, pa še pred Turki ;)

LP, lidija

Saj vem...poznam eno lepo ljudsko o Lombergarju...le tisi film o Valvazorju me je čisto potegnil... :)

LP, OP

Super kos zgodovine skozi stihe.

Prava maratonska pesnitev, te tvoje obdelave :=)

Jaz sem tako ali tako "udarjena" na zgodovino:) zraven vedno bolj obupujem, ker se od nje ničesar ne naučimo (človečki presneti). 

;)))

Lp, Lea

ja, gnu, zdajle kmalu izide tretja knjiga prevoda originala Slave ... noter je  tudi 1900  verzov te pesnitve, kar precejšen kos poletja sem porabila za spravljanje prevoda v rimo .

:)

Ja, Lea, saj zgodovina nas že uči, pa tudi naučimo se kaj. Vsaj kdaj pa kdaj kdo ...

Hvala za komentarčke

  LP, Lidija

Te občudujem :)

Kar se ljudi tiče, nočem preveč razmišljati kam drvimo. Raje brskam za haikuji.

Lp, Lea

Takole pa pokomentira Lidijino presnitev blagopokojni gospod glavni avtor Valvasor:

Pesnitev je sicer čisto enostavno napisana na staronemški način, vendar pa je zaradi mnogih naukov o kreposti, ki jih vsebuje, in tudi svoje starosti vredna, da jo vključimo dobesedno in čisto brez sprememb; zakaj stara graviteta in res­nobnost hoče rajši stopiti potomcem pred oči s svojim zgubanim čelom kot pa s kakim gladkim, rajši  v nepobarvanem plašču kot pa v ocvetličenem.

Zlato vendarle ostaja zlato, četudi še ni očiščeno; in dragoceni diamant zasluži sebi primerno hvalo, tudi če še ni dovolj obrušen. Tako so krepostni in zelo poučni izreki vredni ljubezni in branja, dasiravno niso prednašani z danes običajnimi besednimi okraski. Naši predniki se niso mnogo trudili, da bi vencu vinske trte pozlatili liste, če je le bilo vino samo dobro in žlahtno. Mnogo bolj so se trudili za bistvo kot za senco, bolj so iskali zrno kot pa lupino. Nasprotno pa je naš čas bogat in ličen po lepih besedah, zdi pa se reven in grd po dejanjih. Njihova vrlina je sestojala v učinkovanju, naša često v blestečem okrasju besed. Odkar je naš zdajšnji svet postal tako velik umetnik besede in rime, je tudi odkritost postala umetnost, tujka in lovna žival. Prav preveč besedičenja redko zasluži vero ali zaupanje. Srednja mera obvelja pri razumnih kot najprijetnejša in najbolj zaupanja vredna.

Lepe ostroumne rime sicer ne gre zaničevati in dobro obtesan verz ima v umetnosti enako prednost kakor kovana srebrna oprava pred ulito; toda kar zadeva zdravilne nauke, smemo te enako malo prezirati v slabih rimah kot v globokoumnih ali ljubkih. Ta naravna lepota se pametnim očem vendar tako lepo sveti v slabi oblekici ali pa v svili ali žametu. In žlahtni kamen, ki po naključju leži v prahu, je včasih opazovan z več občudovanja kot pa drug, ki se že sveti v zlatu. Tako častimo in poslušamo modrost starih marsikdaj rajši v njenih starih neenakih rimah ali neozaljšanih govorih, ne pa v okinčanih, sladko tekočih in blago­zvočnih. Dobro sestavljene besede dobro zvenijo ušesom, slabo ubesedeni in vendar dobro mišljeni stavki kreposti pa duševnosti.

Lp, C. ;)
 

uuuuuuuuuuuuu ...

 :)

ja.

Hvala za podlago, Cefizelj!

LP, Lidija

Pozabil sem še zadnji odstavek ..... :)

To pričakujemo tudi, ko vključujemo te stare rime, katerih pisec je bil srečnejši v koristnih opravilih kot pa v nežnem pesnjenju ter boljši v delih kot pa v besedah. Zatorej nikar ne bodimo nestrpni zaradi njegove skoraj neomejene manire rimanja brez zakonov, temveč rajši vzemimo k srcu in pa izpolnjujmo točni, dobri in zdravilni smisel. Kajti zagotovo ima ne samo odlična, temveč tudi vsa druga mladina v tej poučni pesnitvi obilno dobro poučno ogledalo nujnega obnašanja tistih, ki tako na tem kot na drugem svetu iščejo svoj blagor in hočejo priti do časti. V teh nezglajenih verzičih bo našla trdo in ozko stezo kreposti, ki pelje do glorije.