podobo svojo malikuješ
zapuščene razvaline
za časi minulimi žaluješ
da dan spet v prazno mine
pa solziš ko objokuješ
polomljene spomine
v razrvanem srcu
nespametna neumna
pestuješ svojo bol
jamrajoča ihteča nerazumna
življenje ti hiti navzdol
vsa krhka vsa uboga
svetu v posmeh sebi nadloga
dehtiš po kislem solze brišeš
črne misli po papirju pišeš
odnaša temna reka te deroča
nesmislov smislov preračunov
brez dna grozijo brezna ti tolmunov
se živeti sploh še splača
le ihteti
le jokati
le bežati
spati spati
spati
sp