Zame se je življenje šele začelo
Življenje se ni končalo tistega uničujočega dne!
Takrat se je šele začelo.
Ob nohtih zaritih v dlani.
Ob besedah: rak, kemoterapija in koliko dni.
Življenje se ni končalo tistega uničujočega dne!
Takrat se je šele začelo.
V solzah, ki so izpirale grozo in lajšale bolečino.
V odrinjenih objemih.
V odvečnih besedah.
V kletvicah.
Ob šepetanju o smrti in trpljenju.
Ob pomilovalnih pogledih.
Pustite me na miru.
Kaj se sploh greste.
Saj ničesar o meni ne veste!
Pa čeprav sem tvoja hči in tvoj sin.
Tvoja mati in tvoj oče.
In še vsi ostali, ki pridete na vrsto.
Zame se je življenje šele začelo!
Ne rad posegam v tuja besedila, ker se lahko ne hote zamerim avtorju. V upanju, da mi ne boš zamerila, bi ti predlagal, da spremeniš če je to tvoja želja del pesmi. Po mojem mnenju, bi tvoja pesem imela večji učinek če bi del pesmi zvenel takole.
V odrinjenih objemih!
V odvečnih besedah!
V kletvicah!
Pustite me že enkrat na miru!
To je moj predlog, ki ti ga ni potrebno upoštevati. Pa brez zamere prosim!
Lep pozdrav! Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ksenija Trs
- 30. 10. 2011 ob 12:08
- Prebrano 895 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 161.58
- Število ocen: 6