Klicali smo te Čiška.
Sveti Frančišek,
sveta Lucija, sveti Alojzij.
Zaradi njih so rasle nepotrgane lilije
na našem vrtu.
Negotovost vetra.
Tvoje roke, ki sem se jih lahko dotaknila
le za god.
Vsa mehkoba se je izrabila od čakanja.
V krhkem joku tvoje sobe
se je skrival vonj zamujenosti.
Še posebej, ko smo ob Treh kraljih
podirali čarobnost jaslic
in je januarski čas šepetal molitev pozabe.
Včasih še srečam tvojo dušo,
samo in samsko.
Bele, zelene in rdeče melisnice
s posladkanim okusom utripajoče grenkobe,
ki si jo skrivala v žepih spranih predpasnikov,
se kot okrogle brazgotine odpirajo v kožo spomina.
Zdaj vem,
da si ob Ave Mariji zapirala okna,
da te roke zvezd ne bi vabile v objem
in da ti odbleski sanj
ne bi dvignili vek
nad oči, polne žalosti.
O, brez besed sem !
Čestitke !
Poslano:
30. 10. 2011 ob 17:27
Spremenjeno:
01. 11. 2011 ob 18:14
Pobožno duhovna, plamenito vzgojna in še kako podkožno oprijemljiva je tvoja izpoved.Na žalost si dobila le pečat pregledanosti, kar te uvršča s svojo tematiko izven koncepta podčrtanih. Zato ti pa kar trije čestitamo k tvoji suptilni naravi iz katere je izcvetela ta prelepa pesem.
Svit, Mojmir in Tomi,
hvala za prijazne in močne besede, razveselile so me...mi podčrtale pesem :))).
V teh dneh, ko narava bolj kot koledar kliče k obračanju navznoter, me obiskujejo tiste, ki so se v nekem mojem času dotaknile mojih dni...tako ali drugače. Zazdelo se mi je lepo, da dobi vsaka od njih kakšno pesem...kot vez med nami, kot spomin, kot svečico...Naj jim gorijo te pesmi...prav do tam, kjer še vedno so...
Lep večer, vsem trem in vsakemu posebej.
OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!