Mojemu atu
Koraki stopajo počasi,
skoraj bolj počasi kot prižiganje zvezd,
katerih se spominjamo od rojstva,
ki so nam bile drage,
za njimi potočijo solze lice,
roka postane bolj mlahava
in koliko svečk naj prižgem,
da se spet vrne nazaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 30. 10. 2011 ob 06:28
- Prebrano 892 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 224.3
