Ko boš videl skozi moje oči,
se začel spogledovati z mojo dušo,
smejal z mojim srcem,
sprejel njegove brazgotine,
bom s sebe odložila oblačila
in legla pred tvoje slikarsko platno.
Dovolila bom,
da s čopičem poljubljaš moje barve,
se dotikaš črne in rdeče
barvaš sivine,
zapolnjuješ prazne beline.
Naslikaj me barvito, naslikaj abstraktno,
iz moje duše, ne kože,
naredi umetnino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dubra Klin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!