Mojstrsko.

Hvala

Dusan, lep pozdrav, super, samo:

1) v VNEBOVZETJE je, ne v  "nebovzetje".

ni bilo nebo vzeto nekam, ena gospa je bila (baje) vzeta v nebo, zato vnebovzetje, da bo jasno :))))

2. Kaj si mislil s s tem:   

" in se smejala njenim neumnostim"

čigavim? Iz pesmi ni jasno. je zraven še kakšna tretja oseba ženskega spola?

3) bira = BERA

LP, Lidija

Hvala Milan in Kočijaž. Bom popravil napaki. Je še tretja oseba ženskega spola. O tem lahko razsoja bralec.

Lp, DUSANN

Čudovito!

Dušan, pozdravljen!

Zelo lepa pesem. Ne boj se, ne mislim je razlagati. Le to ti napiše, zase vem, kdo je tretja oseba. 

LP, Lea

Dusann, čestitke!

Natanko iste stvari sem hotela vprašati kot Lidija.

Poleg tega še:

kot Rodenov kip (Rodinov, kipar Auguste Rodin)

tista 3. oseba, ki jo omenjaš, se pojavi iz nič in je tudi ne omenjaš več, zato je res čudno, da jo sploh omeniš, saj sicer celotna pesem govori o tematiki odnosa med tabo in očetom.

LP, mcv

Če prav razumem je 3. oseba ves čas prisotna.

No, vsake oči imajo svojega malarja, moje vidijo tako.

Lp, Lea

Uh, globoko si vije pot trta v tvoji pesmi, morda preveč in se dotakne misli, ki jih dostikrat potisnemo v priročno šatuljo, jo zapremo in želimo, da se ne bo odprla, če to ne želimo, ker je preveč boleče in občutek, kot da je bilo včeraj. Marsikdo izmed nas ima spomine, ki bolijo, a ne da se jih zapreti v šatuljo, ker znajo prihrumeti na plan ... ja, ne moremo reči, to pa ni tapravi trenutek, le zakaj, tu ni pravil in meja ... no, to je le vzporednica tvoji trti, moje razmišljanje in kanček tistega, kar je ušlo iz šatulje, ki ...

Ja, Dušan, to je tisto, kar dober pesnik zna, zmore in pretrese, ti to zelo zelo dobro znaš!

lp, ajda

MC bo uredništvo popravilo Rodena v Rodina. Hvala Lea Shiney in Ajda!

Lp, DUSANN

Popravljeno. Všeč mi je prežetost z občutenjem odnosa z / do očeta, ki postaja takih barv in vzdušja šele, ko se ga spominjaš. Zelo učinkovita pesem.

Modri cvet, ne razumem, o kateri tretji osebi govoriš?

Lp,

Ana

Ana, opazila je že Lidija in napisala:

2. Kaj si mislil s s tem:   

" in se smejala njenim neumnostim"

čigavim? Iz pesmi ni jasno. je zraven še kakšna tretja oseba ženskega spola?

LP, mcv

Hvala Ana za tvoj komentar.

Lp, DUSANN

Všeč so mi pesmi, ki imajo tako močno sporočilno vrednost, da zarežejo, čeprav so napisane s preprostimi besedami. Ta je ena tistih. Čestitam!

Lp,

širin.gol

Aja, to, MCV, ja, morda je res malce dvoumno. A jaz sem brala te "njene neumnosti" kot neumnosti ljubezni, ki je zakrivila, da sta vsak grozdek polagala tako previdno ... 

Lp vsem,

Ana

Modri Cvet preveč si zapela v to. Lahko bi napisal samo neumnostim, vendar jaz sem tako hotel iz točno določenega razloga. Obstajajo pravila, vendar držati se jih kot pijanec plota ne prinaša ustvarjalnosti. Pravilo o liku, ki ga nevede omeniš velja predvsem za prozo ( po A. Blatniku: Pisanje kratke zgodbe). Ker bralec hoče vse izvedeti in nič misliti. V slovenski prozi je ta trenutek tudi nezaželjeno panoramsko slikanje - takoimemovamega vsevednega pripovedovalca. Tudi zaradi časa, ki si ga namenja današnji bralec, ki mu ga primankuje in je hkrati len in površen, saj se mu še na google ne da pogledati. Thomas Bernhard pa je ravno to počel. Naši literatni zgodovinarji so obiskovali tečaje v Ameriki ali se tam podiplomsko šolali in prevzemali njihove poglede na literaturo. Ni pa to edini pogled, ki pa tudi stoji. Evropski roman recimo se je vedno razlikoval od ameriškega, saj smo živeli tudi v drugi kulturi, ki ima tradicijo, ameriška pa je nima, ker so vsi priseljenci in nimajo korenin, le marketing.

Lp, DUSANN

Ana, toda grozde sta polagala skupaj s svojim očetom, ne s svojo ljubeznijo.

Dusann, pesem je tvoja in sam jo najbolje čutiš.

Pustil si bralcu, da si na koncu sam ustvari zgodbo o "njej" in meni največ povedo besede

a grozdje polno in sladko

kot nikoli poprej

- torej z njo, z očetom (ki se je smejal njeni neumnosti) je bilo grozdje precej bolj kislo. Slika, kjer se starši ne strinjajo z otrokovo izbiro partnerja, mi je znana.

LP, mcv

No saj gre. Lahko pa je tudi drugače. Ravno v tem je draž poezije in literature. Ni treba, da je vedno vse na dlani.  Misliti in misliti in odkrivati, sestaviti novo zgodbo iz tega, ki je lahko drugačna od pisca. Jaz berem nekatere knjige vsake pet let. Tudi če so realistične odkrivam nove svetove in pomene. Tule so težave glede tega, Poezija je delo s čustvi, znanstvenik je hladen in racionalen ali kirurg, Imamo polno znanstvenikov v poeziji, zato ostaja dostikrat mrtva. Ko Pigl napiše pesem veš da je to to, pa ni študiral visoke literature in ga ne brigajo teorije o metaforah. On je pač pesnik.

Lp. DUSANN

Potem je pa vse dobro ;-)

Všeč mi je konec. Samo to bi ti rad povedal, in nič drugega (kot bi prej izjavil neko enostavčno in enostavno misel ;-) - ker gre za čustvo, ne za besede.)

Lp, Ana

Tako je Ana. Zato nas tudi učiš v igricah z verzi metafore, ne samo zaradi njih samih (čeprav so sestavni del pesmi), ampak  da začutimo razne svetove in kako poezija diha, da se zavemo poezije, besed, artikulacij. in se naučimo misliti in čutiti. Lahko je vedeti, težko pa je zavedati se. Tudi, če nekdo piše stereotipno v pesmi je lahko prenesen pomen. Lahko misli razstavimo, preverimo v glavi in dobimo čisto nekaj novega. Recimo prozaist Bernhard je namenoma pisal v stereotipih, da je ljudi učil misliti, hkrati pa je pridobil dve vrsi bralcev, tiste ki stereotipno jemljejo stvari in tiste, ki razmišljajo globje. Prvi so prebrali le o šinfanju in uživali v tem, drugi pa so pisanje dojemali globje in našli nove svetove in poglede. Zelo prebrisan ded.

Lp, DUSANN

Dušan,

veš da sem ti kar malo fouš, da imaš Anine delavnice dovolj blizu in se jih zato lahko udeležiš. Sama na našem koncu nimam ničesar.

Za Sinji vrh sem upala, da se bom tam česa naučila, žal ni bilo dovolj prijav. Morda uspe spomladi. (drživa pesti)

Zaenkrat si lahko pomagam le s pesem.si, ki sicer nudi veliko, a ne dovolj.

Lp, Lea