finska
temnega jutra
skeleti brez obrastejo tvojo hišo
skozi okna kričiš kot jesihar
ki beži pred črno smrtjo
kriki se nerazločno dotikajo
senc ki plavajo ob robu gozda
oblečene v rožnate lišaje
drgnejo svoje široke hrbte
ob hrapavo lubje
zapreden jih bičaš z jezo
zverižene roke boleče steguješ
nerodne kretnje
se zlomijo v počenem ogledalu
srce je hladno kot okostje kače
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 27. 10. 2011 ob 23:04
- Prebrano 777 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 433.84
- Število ocen: 11
